Evropska država, ki je presenetljivo postala magnet za najbolj vroče naložbe
Francija je lani privabila 69 milijard dolarjev tujih neposrednih naložb za gradnjo podatkovnih centrov, precej več kot najbližji zasledovalec.
Podatkovni centri v dobi umetne inteligence zavzemajo vse večji delež globalnih naložb, z naskokom največja destinacija tujih neposrednih naložb v tem sektorju pa je – morda presenetljivo – Francija.
Tuje neposredne naložbe (foreign direct investments – FDI, angl.) so se na globalni ravni lani zvišale za 14 odstotkov in dosegle 1.600 milijard dolarjev, kaže konec januarja objavljeno poročilo Konference Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD).
Lani napovedane naložbe v podatkovne centre so znašale 270 milijard dolarjev, zahvaljujoč rastočemu povpraševanju po umetni inteligenci in digitalnih storitvah, kot so storitve v oblaku. Podatkovni centri so v 2025 pomenili več kot petino tako imenovanih greenfield (angl.) naložb, tj. naložb v nove poslovne objekte, ki so na globalni ravni znašale 1.350 milijard dolarjev. Naložbe v nove podatkovne centre so se lani povečale za 125 milijard dolarjev.
Naložbe se vse bolj zgoščajo v majhnem številu strateških in kapitalsko intenzivnih sektorjev, v prvi vrsti podatkovnih centrov, pa tudi polprevodnikov. Vrednost novih projektov za proizvodnjo čipov se je v 2025 povečala za 35 odstotkov.
Največ denarja v Francijo
Kot kažejo podatki ZN, je 69 milijard dolarjev (58 milijard evrov) tujih neposrednih naložb v podatkovne centre lani privabila Francija, kar je dobra četrtina vseh naložb. S tem je bila daleč pred drugouvrščenimi ZDA z 29 milijardami dolarjev tujih naložb v tem sektorju, Južna Koreja jih je zbrala 21 milijard dolarjev.
Velja sicer omeniti, da imajo ZDA z naskokom največ podatkovnih centrov na svetu. Po podatkih Statiste jih je bilo novembra lani v državi 4.165, medtem ko je bila Francija s 321 centri na petem mestu, za Združenim kraljestvom (499), Nemčijo (487) in Kitajsko (381).
Ključna prednost Francije pri gradnji novih podatkovnih centrov, ki so energetsko intenzivni objekti, je predvsem energetska mešanica. Drugo največje evropsko gospodarstvo namreč med 65 in 70 odstotkov elektrike proizvede z jedrsko energijo, ki je brezogljična in za razliko od obnovljivih virov obenem stabilna. To pomeni, da lahko zagotavlja energijo podatkovnim centrom 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Ti objekti morajo delovati neprekinjeno in obenem vseskozi hladiti strojno opremo, kar zahteva velike količine energije.
Francija ima vzpostavljeno nacionalno strategijo za umetno inteligenco, finančna ureditev pa nudi podjetjem davčne olajšave v določenih prostotrgovinskih in industrijskih conah. Država ima tudi širši tehnološki ekosistem, ki bo zmogljivosti lokalnih podatkovnih centrov dejansko uporabljal. V Parizu ima na primer sedež start up Mistral AI, francoski in evropski up na področju razvoja umetne inteligence, ki tekmuje z večjimi ameriškimi podjetji, kot sta OpenAI in Anthropic.
Kdo vlaga
Največji vlagatelji v infrastrukturo podatkovnih centrov so ameriški tehnološki velikani, kot so Amazon, Microsoft, Oracle in Meta Platforms, ki v zadnjih letih pospešeno vlagajo v nove podatkovne centre tako v ZDA kot po Evropi – a njihove naložbe v ZDA ne veljajo za tuje, temveč domače neposredne naložbe.
Francija je več odmevnih naložb v podatkovne centre oznanila februarja lani, ko je predsednik Emmanuel Macron v Parizu gostil vrh na temo umetne inteligence. Med njimi je investicijska družba Brookfield Asset Management napovedala 20 milijard evrov težko naložbo v infrastrukturo umetne inteligence v Franciji, ki 15 milijard evrov namenja gradnji podatkovnih centrov. Združeni arabski emirati pa so napovedali gradnjo največjega evropskega podatkovnega centra z močjo enega gigavata in naložbo v višini 30-50 milijard evrov.
Oktobra lani je ponudnik kartičnih plačil Mastercard oznanil gradnjo treh podatkovnih centrov v Franciji v vrednosti 250 milijonov evrov. Že predlani je Microsoft v državo vložil štiri milijarde evrov za pospešitev uvajanja umetne inteligence, kar je vključevalo tudi gradnjo novega podatkovnega centra v mestu Mulhouse.
Cvetoč sektor opazili tudi Slovenci
Vzpon Francije na področju podatkovnih centrov so opazili tudi pri slovenskem podjetju Kolektor Etra, ki izdeluje energetske transformatorje. Te naprave potrebujejo tudi podatkovni centri, v segmentu pa podjetje v zadnjih dveh letih beleži bliskovito rast, je v nedavnem intervjuju za časnik Finance dejal direktor podjetja Peter Novak.
“Največ izkušenj imamo z njimi v Franciji, kjer imamo samo za podatkovne centre ta hip naročila v obsegu 1.800 megavoltamperov skupne moči transformatorjev. To pa je trikrat več od moči naše nuklearke, in to so samo naša naročila, nismo pa edini ponudnik,” je povedal za Finance.
Kot smo pisali, je industrija podatkovnih centrov tudi pri nas v vzponu. Čeprav tuja tehnološka podjetja pri nas ne gradijo velikih podatkovnih centrov, ki nastajajo drugod po svetu, se vse bolj zanimajo za najem strežnikov ali strežniškega prostora v domačih podatkovnih centrih. Slovenski ponudniki, med katerimi so predvsem telekomunikacijska podjetja, vztrajno širijo svoje zmogljivosti.
Naložbe so vse manj razpršene
Poročilo UNCTAD opozarja, da se svetovne naložbe vse bolj zgoščajo v majhnem številu strateških, kapitalsko intenzivnih sektorjev, na čelu s podatkovnimi centri in polprevodniki. Zaradi teh sektorjev se sicer višajo skupne številke neposrednih tujih naložb, a se rast ne preliva v druge sektorje.
Naložbe se zgoščajo tudi geografsko, in sicer se vse bolj stekajo v peščico razvitih držav. Med največjimi prejemniki tujih naložb je bilo le nekaj trgov v razvoju (npr. Tajska, Indija, Malezija).
Brez ukrepov za oživitev produktivnih naložb obstaja nevarnost, da se bodo svetovne naložbe vse bolj koncentrirale v nekaj regijah in sektorjih, kar bo omejilo njihov prispevek k razvoju, so še opozorili pri UNCTAD.
